Moj pogled na politiko prostora:
01
Vedno je funkcionalizem vzrok.
Ali čisti ali ne, to je sedaj vprašanje.
Kaj pa to sploh je?
Ja, funkcionalizem vendar.
Oh, to je pa pogledov toliko kolikor ljudi.
V načelu vsi mislimo, da vemo kaj je to, v resnici so pa lahko zelo različne interpretacije, v skrajnih primerih, pa celo povsem nasprotne.
Npr.
Ali je
funkcionalizem racionalen?
Ali je
racionalizem funkcionalen?
Mal mešam hruške in jabuke.
Zanalašč.
Namreč, prišli smo do mejnih vrednosti.
Kadar je vse pričakovano, življenje poteka brez stresov, vsaj zgodovinskih, potem ni problema niti s funkcionalizmom, kamoli z racionalizmom.
Pa še kakšen izem bi se našel, a danes nadaljujem s funkijem, ker bo tudi zaključek o, pa še razlog da tole sploh nakladam je o funkisu.
Vendar takoj ko se vpletejo mejne vrednosti, postane celo funkcionalizem relativen, racionalizem je pa itak zamegljen in se uporablja bolj kot floskula v diskurzih, takih in drugačnih.
(sem na politiko mislil)
Pri arhitektih je funkcionalizem tata-mata, ali vsaj sveto področje, v katerega se ne dreza.
Arhitekti vedno vse naredimo v zvezi z funkcionalnostjo.
(ko smo bilo smrkavci smo rekli: "sanje svinje u kukuruzu." Kar je bil sicer hec, a je tudi res)
Zakapapol Magna stoji na kmetijskem in vodovarstvenem, zaščitni gozd je bil pa posekan?
Če ima to kaj z funkcionalizmom, sem jest papež.
02
Ti, kaj je že to funkcionalizem?
To da fino zaslužiš!
Eni ja, večina se pa pod nosom obriše.
Pa vendar.
Arhitekti sicer povezujemo funkcijo z uporabo prostorov, na primer v hiši imamo hodnik, da lahko vsi čez hodnik do kopalnice pridejo in ni potrebno čez kuhinjo, ali, ne daj bože, skozi spalnico.
Eto, to je za arhitekte funkcionalizem.
Ja, dragi kolegi, ni samo to, a za laike in današnje nakladanje je za njih, je pa dosti dobra ilustracija.
Racionalizem pa pravi, da naj bodo hodniki čim krajši, ker se hodnik, pač ne prodaja po isti ceni kakor kuhinja in spalnica, da kopalnice niti ne omenjam.
In oboje je delanje denarja. Dolgi hodniki so dragi, nelogično povezani prostori so nefunkcionalni.
Torej manjši dobiček.
Pri Magni je šlo samo za dobiček.
Se sicer ni izšlo, ker če bi se, še kritizirati ne bi mogli, ker je čas kakršen pač je in imajo Štajerci fajn probleme z delovnimi mesti.
03
Čas je kakršen pač je.
(podčrtal avtor)
Vsak funkcionalizem je proizvod časa. Postavljen v kontekst. Zato je potem prenašanje preteklih vzorcev v današnjost eno žavtavo početje.
Pa še to isto prenašanje vzorcev je proizvod nesposobnosti trenutnih akterjev doprinesti dodane vrednosti k tvorjenju prostora.
Čas je tako vsebinsko prazen, da se arhitektje sploh več ne sprašujejo o tvorjenju prostora, ampak samo še o formalizmu.
Tako daleč so prignali, da je formalizem prevzel funkcionalizem in je nastala spomenka, za negiranje samega sebe.
Če bi bil nihilizem, pa ni. Sicer je pa tudi ta proizvod enih drugih časov.
Vzamem primer Kurbita (Le Corbusier).
Kurbi je bil genialen arhitekt.
V tistih časih poznega art-deco-ja (eni bi radi mešali z racionalizmom), je naredil par brezčasnih primerov stavb daleč pred časom. Tako daleč, da ga še danes na veliko kopirajo in citirajo.
Ja, je bolje dobre kopirati, kot posnemovalce posnemovalcev, davno prežvečene apologete, kateri so izgubili svoj žar pronicljivega, če so ga sploh kdaj imeli.
Kurbita tudi doma dolgo niso priznali in je veliko let kraljeval po svetovni sceni, Francozi, ki veliko dajo na tradicijo, pa bolj na elitizem, pa seveda niso sprejeli enga malega Švicarja, ki sploh ni bil potomec nikakršne nobility.
A tisto je potem ena kompletno druga zgodba, čeprav jo bom še uporabil v nadaljevanju.
Pa pustimo tisto stati, tisto, da je bil narcisek in kalimero, se je sam sebi smilil, ker edino kar šteje so njegova dela.
Plečko je na Križanke napisal: "Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin!"
Vsako jutro, ko se prihajal k pouku, sem prebral in velikokrat premišljeval, kaj je mojster hotel s tem povedati.
Ma uno.
Babi je rada rekla:
"Kakor si boš postlal, tako boš spal!"
Sem veliko let jemal zdravo za gotovo in sem šele kot pubertetnik povezal, da ni samo stanje trenutka, ampak predvsem stanje duha.
Mi je šele na stara leta potegnilo, da je večna resnica napisana na Križankah.
Ostalo je vse rekla kazala in seveda nepomembno, razen ...
Za male ljudi, tisti se sila radi ukvarjajo z zakulisnimi scenami.
Pa vendar.
Ali je Rodin slab kipar, če se je Kamili odpililo zaradi njega.
Ali je John Lennon slab muskontar, ker ni maral svojega otroka.
Ali je Roald Dahl slab pisatelj, ker je mučil ženo.
Ali je Mahatma Ghandhi rasist, če se je, dokler je živel v Južni Afriki, omaloževalno obnašal do zamorcev.
Ne. Nič od tega ni pomembno ampak njihova dela.
Lepo ni, pomembno pa tudi ne.
04
Zdej, Kurbi.
Ga vsi spoštujemo in kopiramo.
Kako uspešno je že druga zgodba.
Kurbi je v Marsejskem bloku predvidel vrtec, jasli, ambulanto, trgovino, center za mlade, na strehi skupno igrišče, bazen, v pritličju pa naj bi narava, drevesa, prehajala iz ene strani na drugo. To slednje, mu ni čisto ratalo, pa je t.i. Marsejski blok ponavljal veliko.
Zdej.
Kurbita po malem vsi kopiramo. Ali direktno ali pa posredno, smo videli pri enem ki ga je.
Zaka pa pol ni nobenga bloka z vrtcem in trgovino v sredi?
Ker kopiramo samo tisto, kar nam prav pride, kar gre v denar, ostalo pa pozabimo.
Je investitor tako hotel, izvajalci imajo svoje zahteve, še sosedov pes me vedno oblaja.
Nije lako biti arhitekta.
(vam povem (guspa))
Kurbi je na kapeli na samostanu v Turetu (Couvent Sainte-Marie de la Tourette) pustil knofe na vencu kapelice.
Lej, mal formalizma ni nikoli preveč, hec pa tudi mora biti.
Tako je ločil sveto od posvetnega.
Se več kot strinjam, mene so tudi to v šoli učili.
Posebno od splošnega, javno od privatnega, spomenik od anonimnosti.
Zaka so pa sedaj samo še svetišča in spomeniki, posvetnega pa skoraj ni.
Ker kopiramo samo tisto, kar nam prav pride, da promoviramo sami sebe.
Čisti funkcionalizem torej.
Ka?
To!
O, to pa že ne!
Seveda če kopiraš tisto kar ti prav pride, ti cena zraste in si zadostil funkciji. Funkciji promoviranja samega sebe.
Kurbi je bil zame en ta boljših arhitektov. En od, zato ker mi je Alto tudi en ta boljših, pa še kerga bi našel, a danes ostanem pri Kurbitu.
05
Ko je Kurbi postal svetovno znan,
so ga povabili tudi v Indijo in spohal je Šandigar.
Kar sem mene tiče je tu-mač. Arhitektura kot teorija fajn, funkcionalizem čist mim, racionalno pa sploh ni.
Kot teorija pa špila in zato ga globoko spoštujem.
Da bi pa tisto kopiral pa ni.
Tako kot se Plečnika ne da kopirati, tako so tudi vse izpeljanke Šandigarja katastrofa.
Po pa še.
Urbanizem.
Kurbi je bil genialen, vsaj na začetku, ko je bil pred časom, arhitekt.
Urbanist pa katastrofa.
A to so bili taki časi.
Kakšni?
Zmešani.
Čak.
Kurbi je narisal načrt mesta, si sicer zmislil, cone, kar naj bi povezoval, kako daleč je peš, koliko s kolesom, za slednjega nisem ziher, koliko z javnim prevozom in koliko z osebnim prevozom, kar je en zdrav koncept.
Al kaj, ko načrt bolj spominja na baročni vrt v Versaju, kot mesta.
Tisto niso veliko kopirali, se vprašam zakaj ne, če je pa tak genij.
Pol je naredil Šandigar, že tam se mu je odpililo.
Ja, so vsi mislili, da se bodo samo z raketami vozili, do česar pa še danes ni prišlo in bogi Indijci, če morajo na občino ga še na piciklu zvija, takšne razdalje so.
06
Pol je pa šel in zbrisal center Pariza
in postavil žiletke.
Ok, kot teorija špila, zares pa, u matr, za mišiga ja falil. Na srečo mu ni uspelo in je Pariz kakršen pač je.
Tule je potrebno omeniti primer Amsterdama, ga je hotel en Amerikanc spremeniti v Los Angelos. So se mu uprli in je samo neslana šala.
Ok, nima veze, je pa hecn.
Ima pa vezo, da so takrat enkrat, za točne podatke kdaj, je kaj bilo, bo potrebno poguglati, tule jih vesim bolj kdaj sem se česa spomnil.
No, takrat enkrat sta pri Kurbitu delala Niemaer in Ravnikar.
Niemajerju ni ratal urbanizem v Braziliji, mu je pa zato nekaj superiornih arhitektur.
Ravnikarju tudi arhitekture niso ratale, smo pa zato dobili Novi Beograd, zgled za novi Zagreb, Šiško, Bežigrad.
Ruski car je na natečaju zmagal s pol nižjimi objekti, pa ga vse eno hočejo prodati kot pronicljivo rešitvijo. Če bi tista zasedenost prostora še pila vodo, so pa sedanja stvarnost čist mim.
A tu bi se že spet eni radi šlepali na minuli slavi tvorcev prostora.
Ok, no.
07
Gorica.
Prva Ravnikarjeva Gorica je bila proizvod vizije Kurbita o neskončnih ulicah, najbolj jo je doteral, to vizijo, Čaušesku, a je do neskončnosti daleč in je menda samo še v vzhodnem Berlinu ena podobna, pol se pa že neha.
Edi (K. ne R.) je hotel novo Gorico, če so nam že Trst vzeli, da se vidi svetla bodočnost proletarskih sistemov.
Pred začetkom gradnje so se Slovenci še s bicikli vozili, a na razglednici Ljubljana iz aeroplana, je bil pripis, kmalu bodo rdeče strehe izginile in svetla bodočnost nas čaka v socializmu.
Slednje sem sam dodal, a je tako logično.
Kaj je pa tle logičnega?
Če rdeče strehe izginejo, se nam obeta svetla prihodnost, v tistih časih socialistična.
Še sam sem verjel, pa makar sta mi to plasirala starša oba brigadirja na progi Brčko-Banoviči, kjer so dobesedno z golimi rokami, no, lopate in šajtrge so le imeli, hribe premikali.
Zato je prva ideja Gorice fajn. Zaradi z soncem obžarjenih obzorij.
Se pa že tam vprašaš, matr, koko pa od klele, tam kjer je stojišče za perspektivni prikaz, peš prideš do kele, tam stoji prvi objekt na horizontu.
Na primer stojiva tam, ker je perspektiva in hočeš šibice ter veliš: "Pejd ke (do objekta na horizontu) pa šibice prnes!
Kr sama pejd, jest grem pa raj v bife na kaucao, menda je kakšen naslednje 3km."
Raket nismo dobili, krvavo potrebne vlake so ukinili, javni promet šepa, za Gorico je bilo pa narejeno nič koliko urbanističnih načrtov, čim dlje v času tem dalj od Ravnikarjevega, Kurbizjejevega urbanizma.
Kolega se je pred časom sila angažiral in mi poslal elaborat. Sistematičen kakor je, se je pokazala vsa razsežnost nemoči sistema (urbanizma).
Če se pošalim.
99 variant, več ali manj posrečenih urbanističnih intervencij, nekaj kolegov kateri so sodelovali celo osebno poznam, tako da sem še kar na tekočem, če bi lahko kdaj trdil, da me je urbanizem posebej zanimal.
Na začetku diplome ja, a me je že na koncu minilo.
Šele na 100 strani ima prvi prikaz obeh Goric, kakor da ne bi bilo tam eno staro mesto, z dominanto in gradom na njem, v katero so vse eno gravitirali in migrirali vsi narodi bivše Juge, ne glede na zaprtost meja v socializmu.
Narod se ne zmeni za sistem, kamoli za urbanizem, ampak samo in samo funkcionalizem. Če so šolni v stari Gorici bolš, pol gre reka v tisto smer.
Naši urbanisti so pa do zadnjega risali povezavo na želežniško postajo* in os sever jug, kakor jo je nastavil Ravnikar, za časa socializma, ko je bilo mišljeno da bomo imeli decentralizirano državo in ne bo samo Ljubljana in ostalo.
Ja, pa?
*
Pa ko bi bila vsaj postaja tam. Tam je rit od remize postajine in nov nakupovalni center, postaja je pa orientirana na Italijansko stran, pa še precej na levo. Peš do tja ni noben urbanistični predlog predlagal, pa magari na posnetku se jasno vidi ,da glupih li mi nekaterih, vse eno s cugom v Gorico hodijo in potem čez vse une tire peš proti centru.**
No, pa saj so tudi Niemajerju v Braziliji pokvarili lep načrt, Ravnikarju Beograd, a to je kriv socializem.
Ka pa drucga?
A miš, da je kdaj kakšen urbanist, kaj narobe naredil?
Kamoli arhitekt.
**
Da ne teatraiziram preveč. Ga ni bilo junaka, v vsej zgodovini razvoja Nove Gorice, ki bi prestavil postajo za motorko iz Tolmina (Ajdovščine (stare Gorice)), na vsake pol ure, na stran remize***.
Če se pa vsi z avti vozijo!
Seveda če ni cuga.
***
Alpa, nedajbože, da bi celo motorka pentljo**** po mestu naredila in bi dobili 15 min peš center, da potem niti Kurbizjejeve neskončne ulice ne bi bile več tako neprebavljive.
****
Sem se pred davnimi časi mujal okoli tranvaja po Ljubljani, pa je bil odgovor, da je potrebno pol mesta porušiti.
Zdej, to je tko.
V Ljubljani je tranvaj že vozil. V Barcerloni pa še vedno, po sila ozkih in zavitih ulicah. V Helsinkih so ulice širše, pa vse eno niso niti enega vogala požagali. Pač narediš tranvaj za male ovinke.
A motorka po Novi gorici?
Na Dunaju pride cug na ring.
*****
Motorka iz Tolmina:
As znoru? A veš kok to košta? Se pa ja ne splača! Saj ni nobene industrije tam!
Vse res, a je ni ker cuga ni.
Japonci so šli v Kočevje, pa so prvo progo zrihtali.
Potegnit tir do Tolmina sploh ni nobena kunšt, samo vizija fali.
Trasirat progo je najdražje!
Se več kot strinjam.
Zakaj pa ne vozi cug na Vrhniko, Trbiž, Sloven gradec, imajo vse že trasirano progo.
Zato ker so to dolgoročne inveticije, trenutna nomenklatura pa samo za svojo korist dela.
Zato in samo zato, morajo biti dolgoročni načrti ločeni od vlade. Še najbolje z mednarodnimi natečaji iskane rešitve, ker se trenuni projektantje vse preveč ukvarjajo z trenutnimi bageristi (župani).
Če se če, se da.
Ampak, a se sploh če?
